»Ko telo govori pesem« je cikel dogodkov, ki povezuje umetnost in izkušnjo raka. Ustvarjamo prostor srečanja vseh, ki se jih je bolezen kakorkoli dotaknila – osebno, skozi bližnje ali kot vprašanje skupnosti. Z deljenjem želimo pokazati, da v tej izkušnji nismo sami. V projektu sodelujejo strokovnjaki, društva, umetniki z izkušnjo bolezni raka.
Verjamemo, da imajo zgodbe moč povezovanja. Vabljen_a, da tudi ti deliš dvojo zgodbo, pesem, pričevanje z nami. Na: https://tally.so/r/3jNzzY
Zbrane zapise bomo delili na naših spletnih platformah in jih uporabili v javnih branjih na dogodkih v živo.
Z nami so že delili svoje zgodbe:
1.
Imam raka na pljučih. Diagnosticiran pred dobrimi tremi leti, pri svojih 44. Bil sem občasni kadilec, drugače pa živel zdravo, na vasi. Imam t.i. ALK mutacijo raka, ki se ga relativno dobro zdravi z zdravili, kemoterapija ni potrebna. Ni pa ozdravljiv, zdravilo je oz. bo nehalo delovati, živim od enega pregleda do drugega, od treh mesecev do naslednjih treh mesecev. Živim pa relativno dobro, z malo stranskimi učinki, precej asimptomatsko. Moje življenje se je popolnoma spremenilo, današnji [ime umaknjeno] ni več [ime umaknjeno] pred boleznijo. Sedaj sem veliko bolj umirjen, ne ženem se več za materialnimi stvarmi, redno meditiram in sem 24 ur oče svojemu petletniku. Bolezen me je spremenila, na bolje. Hvaležen sem ji, na nek čuden način. Hvaležnost je tudi beseda, ki je sedaj pri meni na prvem mestu, prej je žal ni bilo. Pozdravljam vaš dogodek, ki me je preprosto našel. Obiskal sem ga z so-bolnico, ki ima podobno zgodbo. Ki je postala moja prijateljica. Ker veliko "prijateljev" je odšlo. So zbežali, se skrili pred groznim rakcem. So pa prišli novi, nekateri so ostali, In ti so veliko bolj dragoceni. Hvala vam.
Janez, oktober 2025

2.
Za rakom na dojki je zbolela takrat meni najbližja oseba. Včasih se mi zdi, da sem njeno diagnozo sprejela tako težko, kot bi šlo zame, kot bi zbolela jaz. Razmišljala sem, da če že kdo, bi morala zboleti jaz, pri mojih srebrnih letih, ne pa ona, ženska pri 40ih, ki ima še toliko pred sabo. Da je to neskončno krivično in nepravično. Razmišljala sem, za koliko zdravih in brezskrbnih let bo prikrajšana, kako ostro bo diagnoza presekala njeno življenje med prej in potem. Počutila sem se popolnoma nemočno, mučilo me je, kako jo podpreti, kako prikriti lastno žalost in žalovanje, solze in nespečnost, kako ohraniti vedrino, pozitivo, kako ostati ljubeče realistična.
Najbolj me je pomirjalo, ko sem zbirala informacije, brala o raku, se pogovarjala s prebolelimi, bila zraven, ko je hodila v stavbo C, na OI, na UKC, jo spremljala, obiskovala, bodrila, se z njo smejala in jokala. Najbolj sem hvaležna za trenutke, ko se je bila pripravljena odpreti. Nekaj mi je povedala z besedami, še več z očmi.
Vse kolegice, ki imajo izkušnjo in sem jih takrat, čisto na začetku, lovila med službenimi pavzami, da bi iz prve roke izvedela še kaj, česar ne vem in nisem imela kje prebrati, so z menoj govorile sočutno, pozorno, odkrito, natančno, praktično. Vsak nasvet je bil dragocen kot suho zlato. Potem ga je bilo treba le še pregnesti in naprej povedati tako, da bi bil koristen tudi zanjo. Zdelo se mi je, da ni pomembno samo kaj, ampak tudi, kako ji to povem.
Med milijoni drobcev, ki sestavljajo spomine na njeno in moje soočenje z rakom, se mi misel največkrat ustavi pri nepričakovano osorni in sarkastični reakciji moje osebne zdravnice, ki sem ji na rutinskem pregledu zaupala, da sem slabo, ker je zbolela meni ljuba oseba, da sem v stisk, da mi je hudo in da hodim k psihoterapevtki. Razširila je roke in z očitnim neodobravanjem rekla: "Ah, dajte, dajte. Ona je zbolela, vi pa hodite k terapevtki. Ma, lepo vas prosim! Kaj takega ..." Tako se je začel in končal najin pogovor. Žal mi je, da sem ga sploh načela. Ne vem, če ji sploh še lahko zaupam.
Še pogosteje pa se mi v spomin vračajo vožnje z ljubljanskimi taksisti na naslov Ko naročiš prevoz na "Onkološki, stavba C", so njihovi odzivi tako zelo različni, kot se tudi sicer ljudje različno odzivajo, ko se izgovoriš besedo rak. Nekateri molčijo, drugi vzdihujejo, tretji se strašansko čudijo ali se skušajo šaliti, nekateri komaj skrijejo žalost ali pa čutijo potrebo, da bi delili svoje občutke in izkušnje. Pripovedujejo o svojih ljudeh, ki so se borili, a so omagali. Ali zmagali.
Šele leto po diagnozi sem si jo prvič upala vprašati, ali se boji smrti in kaj se po njenem zgodi, ko nas ni več. To je bila tema, ki sem se ji ves čas izogibala, besedo smrt pa sploh izbrisala iz besednjaka.
Slutila sem, da ima odgovor, nisem pa pričakovala, da ima do potankosti izdelano filozofijo življenja, umiranja, smrti in nasploh človeka v vesolju. Kar mi je v veliko uteho. "Kaj pa misliš, da sem počela vse tiste ure na kemoterapiji? Razmišljala, vendar! Če nič drugega, sem takrat imela čas. Veliko časa." Ta čas je bil v resnici tudi lep.
anonimno pričevanje, oktober 2025

3.
Ko sem zatipala prvo bulo, se nisem niti ustrašila niti dramatizirala. Čisto mirno sem si rekla: »Očitno mi telo nekaj pripoveduje.« Kot bi šla skozi sanje – brez panike sem obiskala ginekologinjo, potem mamografijo … in tam so ugotovili, da se dogaja nekaj v desni, ne v levi dojki, kjer sem sprva mislila, da je vsiljivec. Biopsija je potrdila karcinom. In veste kaj? Še vedno sem bila mirna. Nekako sem vedela, da bo šlo vse v redu.
Sledila je odločitev za operacijo – mastektomijo. Jaz pa sem si rekla: »Če že grem pod nož, zakaj ne bi združila koristnega s prijetnim?« In sem se odločila za novo dojko iz lastnega tkiva. Super priložnost, da se poslovim še od trebušne maščobe!
V bolnišnici sem spoznala krasno sostanovalko _ime umaknjeno_, ki je šla skozi enako operacijo. Res sva se ujeli – kljub temu, da je bilo pri njej malo več smole, saj se je rak razširil tudi v bezgavke. A skupaj sva držali glavo pokonci.
Ne smem pozabiti na osebje – tako skrbno, prijazno in srčno, da sva se z mojo sostanovalko večkrat pošalili, da sva pravzaprav v wellnessu, ne v bolnišnici.
Moja zgodba ni zgodba o strahu, temveč o zaupanju, miru in tudi malo humorja. Ko telo spregovori svojo pesem, se je vredno ustaviti, prisluhniti in verjeti, da bomo zmogli.
anonimno pričevanje, oktober 2025
4.
O deklici, ki bi rada živela
Mislim, da ji je bilo ime Sadako.
Izdelovala je origami žerjave.
Če jih naredi tisoč, se ji bo izpolnila želja, so ji povedali.
Poznala sem dekle, ki je bilo polno ptic,
a jih ni spustila iz sebe.
Izkljuvale so ji mladost.
Videla sem žerjava,
verjela sem, da je tisoči
in šla za njim.
*
Kam
odprem se v milost
roka posvečenega
opere temne ulice s smetišči
na čistih tlakovcih ostane le ribja kost
zapičena v grlo vsake minute
še lahko šepetaš
a komu
komu
*
Učim se novega vzorca
vsaka kapljica iz infuzije
se kot jagoda rožnega venca
niza za molitev
na praznik svetega Življenja
vse nabrano v žile
ponudim na stojnici ob Sreči
rekla mi je
da smem
kot zmeraj prekrita
zankami ki jih vidim kot čipko
*
Risalni žebljički ne primejo v nebesa
danes veter koraka
od krošnje do krošnje
v njih si obriše podplate
in za seboj pusti trepetavo listje
danes reka plava
od kamnov do peska
obregne se ob molčečo stisnjenost
in zapusti nemost
danes sonce drsi
za oblaki kot senčna lutka
pod njo letijo žerjavi
brezbrižni do zgodb ki jih sence odtisnejo v ljudi
na rožljanje spon navajeni hodijo po svojih zgodbah
in vlečejo s seboj kroglo izza oblakov
da bi pokukala v kak dan
da bi jo pripeli na vse dni
da bi
da bi
veter obrisal solne sledi
reka oprala strup
nebo postalo čvrsto
oh, če bi …
*
Kje si
To noč še luna trdno spi,
luči so vse ugasle,
svetloba skrčena miži,
brez senc, ki v svet bi rasle.
Zlovešči temni madeži
v črnikavi gostoti,
otreseni kot sadeži
so materi samoti.
To noč še luna trdno spi,
in mrtvi v zrak strmijo,
kosti lobanje brez krvi
prestrašene molčijo.
Med vse se plazi jedec duš
z nabrušenim zobovjem,
kot hladen piš gre iznad ruš,
zasidran med drobovjem.
Tipaje iščem režo v smeh
v tem stolpu čada, mrčja,
rožlja po meni vragov ceh
z verigo prek osrčja.
*
Naslonjena
Modrikasto meglo posrka zarja,
v stopinjah se utaplja mesečina,
piš vetra z vranami se pogovarja,
razbija nočna, blaga se tišina.
Ciklame vonj se s smrečjim zliva v dihe,
s prezeblih bilk vodena zrkla zrejo,
krik jastrebov prebuja hribe tihe,
kot šepetalci s tal se k nebu pnejo.
Ko dan še ne koraka kot odrasel,
poseda nebogljen v pogled razprti,
ki se lepote sveže bi napasel,
dokler ne leže tja v naročje smrti.
Prišepneš s hrbta, vse je le igrišče,
nekje spet moja duša te poišče.
Irena P. Beguš, oktober 2025

5.
Pri 39. me doleti, kot rekreativko, nekadilko, diagnoza pljučnega raka. No, zgodilo se je, da sem bila zadnje čase večkrat (2-3x) prehlajena. Tik pred tem pa sem en večer zelo težko dihala (sumila sem, da je vzrok alergija na mačjo dlako), zato sem naslednji dan zdravnico zaprosila za napotnico za pulmologa (v preteklosti sem nekajkrat uporabila ventolin, 2021 pa sem bila brez).
Pulmologinja me je eno sredo v februarju poslala na rentgen pljuč. (Na pregled sem prišla ob 9h.) Ko me je poklicala v ambulanto, me je začela spraševati o počutju ... če se potim, če sem shujšala? Na sliki se je pokazala zgostitev v pljučih. In zdravnica je zatipala vratno bezgavko. ... Naročila je pregled na Polikliniki. Predpisala je še zdravilo za astmo in rekla, da je zdaj nekaj bolj urgentnega na vrsti kot zdravljenje astme. (Ura je bila 13.00, ko sem zaključila pregled.)
Besede rak še nisem slišala, se mi je pa že malo svetlikalo.
Seveda sem doma šla googlat besedno zvezo "zgostitev v pljučih" ... In se mi je stemnilo pred očmi.
V petek sem šla na Polikliniko in na punkcijo na Onkološki inštitut. Na poti na OI sem opazila usmeritveno tablo z napisom "Začasni vhod na Onkološki inštitut". Poudarek na besedi začasni.
Sledil je telefonski klic pulmologa, ki me je ujel, ko sem šla s partnerjem in dekleti s šole proti domu (peš). Obvestil me je o izvidih. Rekel je, da gre pri meni za pljučnega raka. Pri sebi sem zaklela. Pulmolog je še rekel, če se lahko oglasim v ambulanti na Polikliniki. Pet CT slikanje je pokazalo, da imam na obeh straneh vratu prizadete bezgavke ne le na eni.
Pulmolog iz Poliklinike me je predal onkologom.
Na OI so se odločili, da bodo pri meni štartali s kemoterapijo in obsevanji. Vse te odločitve gredo hitro. Kasneje sem med raziskovanjem zasledila, da pri ALK+ mutacijah (gre za tip pljučnega raka, ki je "značilen" za mlajše nekadilce; menda sem zadela na loteriji), kemoterapija ni prva izbira zdravljenja. Ob tem lahko še povem, da mojega raka niso mogli operirati (zaradi lege) in da bolezen ni ozdravljiva.
Na kemoterapije in začetna obsevanja sem se vozila s kolesom. Po prvi kemoterapiji sem šla še tečt ...
Imela sem 4 cikle kemoterapij, ki so si sledile na 3 tedne. Prve dni sem počivala, ali pa smo se šli sprehajat na bližnje hribčke. Najbolj me je zdelala zadnja terapija ... pritisk mi je padel in sem morala biti res previdna pri vstajanju.
Pri obsevanjih je bila nekoliko grozna fiksacijska maska, ampak na srečo je čas obsevanja zelo kratek.
Proti koncu (prejela sem 30 obsevanj dela pljuč in vratnih bezgavk) se je razvil radiodermatitis. "Opekline" so bile na področju vratnih bezgavk res hude. Bolečine so popustile, ko sem dobila silikonske obliže .
Še zanimivost: najmlajša cimra (ko sem imela krmoterapije sem eno noč prespala na OI) je bila stara 42 let. Las po kemoterapiji nisem izgubila (brala sem, da pri vrsti kemoterapije, ki sem jo prejemala, ne izpadajo lasje; mi je pa zdravnica rekla, da mi verjetno bodo).
Po koncu obsevanj, ki so se končala maja so me kar odpustili ... brez zdravil.
Avgusta so se pojavile bolečine v levem kolku. In se stopnjevale do novembra, ko so zdravniki ugotovili, da bolečine povzroča metastaza. Sledilo je 5 novih obsevanj. Na eno obsevanje me je partner pripeljal s Krvavca. In začela sem prejemati tarčna zdravila, ki so praksa pri tej obliki raka. Na prva sem bila alergična, tako da smo prešli na druga.
Ne vem, kaj se je zgodilo, a slikanj glave ni bilo (čeprav ta rak rad metastazira v glavo). Potem pa sem imela kolesarsko nesrečo, ki sem jo preživela z buško na glavi, a je CT slikanje pokazalo, da v glavi ni vse ok ... vidne so bile nove metastaze. Po hitrem postopku me je doletelo še obsevanje glave (3x). Tokrat sem izgubila šop las, ki je izpadel kar naenkrat ... kar hudo. Ampak lasje zrastejo.
Prejela sem nova tarčna zdravila in se soočala s stranskimi učinki.
Pri nas sem pogrešala združenje tistih, ki se soočajo z isto vrsto raka (sprva sem jo iskala v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov, potem pa našla v zaprtih FB skupinah, kjer sem celo prišla v stik s tremi Slovenci s to izkušnjo - z enim se še danes bodriva).
Moji domači se dobro držijo.
Projekt Ko telo govori pesem je tako dobrodošel. Hvala, da ste!
Jerneja, november 2025

6.
Ob koncu ambulantnih pregledov, čez dve uri, sem le na vrsti.
Sedem na stol, malo poklepetava.
"Zakaj sva že dogovorjena? Saj res, biopsija, bom poklical, še nimam izvidov". Govori po telefonu: "Aha, a tako", nič ne razberem. Stiskam členke in prosjačim: "Naj bo izvid v redu, prosim, naj bo v redu." Odloži telefon, počasi se nagne čez mizo čisto blizu k meni, me strmo pogleda in z jasnim glasom razloži: "Ni v redu, gospa S., ni v redu". Premor. "Žal mi je."
Uf, počutim se, kot bi v mojo glavo pravkar priletela nekajtonska betonska klada. Čutim, kako mi je obraz otrpnil, zamrznil v prejšnji grimasi. Vse to opazujem v počasnem posnetku brezčasja, skoraj kot v utrinku večnosti, le da ... poskušam se odhrkati, poiskati glas, pa ne gre. Še vedno sem v tej ledeni cevi, otrpla, kot bi me oplazila puščica, namočena v kurare.
Zdravnik mi nekaj govori, potem vstane, masko žalosti odvrže in skoči v svojo kožo vesele razigranosti. Naroči me naslednji teden in pomaha.
"Čao!"
"Čao? Čao?! Čao?!!"
To je odlomek iz moje knjige Zbiralka terapij, ki opisuje trenutek, ko je bila potrjena diagnoza raka dojke.
Takoj po diagnozi (2009) sem šla na operacijo in kasneje še tri kemoterapije, potem pa zaključila z alopatskim zdravljenjem. Odločila sem se za "alternativo" oziroma holistično kliniko v Nemčiji in z veseljem podelim to izkušnjo.
Maja Sotenšek, november 2025

ŠKUCOVE PACAKARIJE
brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
vsako soboto med 24. januarjem in 28. februarjem 2026, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak delovnik med 9. in 15. uro preko telefona01 430 35 30 ali e-pošte info@skuc.org .

P R O G R A M
sobota, 24. januar 2026, ob 10:00
LIKI IN ČAROVNIŠKI TRIKI, gledališka predstava, v izvedbi Kreativnega gledališča Eci peci
3+, 30'
Predstava Liki in čarovniški triki je nastala na podlagi zelo znanih urokov oziroma ljudskih otroških izštevank. Našim nadobudnim mini gledalcem lahko s ščepcem kreativnosti in sodobnega pridiha približamo stare izštevanke, ki se navezujejo na pozabljene otroške igre. Hkrati se preko zabavnih urokov naučijo oblike in kaj se zgodi, če mešamo barve.
Skozi serijo hudomušnih in neuspelih poskusov čarovniške vajenke, da bi s pomočjo čarovniških trikov pregnala sosedovo osamljenost in njega samega, kot po čarovniji popelje otroke v svet likov in barv. Popolnoma nepričakovano pa se na pustolovščini, polni smeha in nerodnih urokov, zgodi resnična čarovnija – prijateljstvo. Spoznamo, da prave barve prijateljstva lahko občutimo skozi smešne trike in da za resnično povezanost niso pomembne oblike.
Najbolj pomembno je, da imamo drug drugega.

POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN SENČNO GLEDALIŠČE , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na srečanju si bomo najprej ogledali aktualno razstavo v Galeriji ŠKUC. Nato bomo, navdahnjeni z umetniškimi deli z razstave, tudi sami ustvarjalni – izdelovali bomo namreč različne figurice iz kartona, iz katerih bomo nato uprizorili kakšno kratko predstavo gledališča senc. S pomočjo svetlobe iz projektorja bodo naše figurice tako oživele ter nas popeljale v čarobni svet domišljije.

sobota, 31. januar 2026,, ob 10:00
GRDI RAČEK , lutkovna predstava v izvedbi Geldališa Tri
3+, 35'
Lutkovna predstava po literarni predlogi pravljice o Grdem račku je zgodba o labodu, ki ga zaradi telesne drugačnost nihče ne ceni dokler je mladič, čeprav s svojo življenjsko držo ves čas dokazuje, da je vreden ljubezni in pozornosti, celo bolj kot tisti, ki se mu posmehujejo in se iz njega norčujejo. Grdi raček je kot mladič majhen in šibak, prepuščen na milost in nemilost življenjskim okoliščinam. Usoda ga potiska iz nevarnosti v nevarnost. Nima podpore sorodnikov in prijateljev, a se s svojim neomajnim upanjem in voljo do sprejetosti vedno znova rešuje iz težav.
V ospredje zgodbe je postavljen motiv drugačnosti, ki predstavlja velik problem neenakosti v odnosu med ljudmi tudi dandanes, saj se vsakodnevno srečujemo z njo v vseh mogočih oblikah. Prepogosto jo še vedno obravnavamo z nelagodjem in odporom.

NA OBISKU: MIHA PERNE , vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
5+, 90'
Tokrat gremo na obisk k umetniku Mihi Pernetu. Umetnik nam bo najprej razkazal svoj delovni prostor na AKC Metelkova mesto ter predstavil svoja čudovita dela – slike, kolaže, keramične izdelke … Nato bomo tudi sami ustvarjalni. S pomočjo umetnika bomo ustvarjali kolaže iz različnega odpadnega materiala.
Miha Perne je leta 2004 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer Slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta ustanovila založbo Beli sladoled books & zines in za svoje delo prejela nagrado skupine OHO. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Ustvarja na področju slikarstva, keramike, grafike in stripa.

sobota, 7. februar 2026, ob 10:00
RDEČA KAPICA , predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
Rdeča kapica je glasbeno-lutkovna predstava, ki je navdušila številne gledalce doma in v zamejstvu.
Zaradi zanimive interpretacije, posebne vrste humorja, številnih presenečenj in petega pripovedovanja, čudovito popelje mlade in mlade po srcu v skupno igro.

Gledalci pomagajo, prišepetavajo, se z nami veselijo ter se včasih malce prestrašijo (2+), pa vendar je kmalu spet vse dobro in kot mora biti – pesmica vedno pomaga.
Predstava je primerna za tiste, ki se ne bojijo volka in tudi za tiste, ki ga rajši gledajo bolj od daleč.

PLASTOŽERI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Plastožerji spominjajo na ribe, meduze, rake, a so v resnici bitja iz nevidnega sveta na dnu oceanov. Na delavnici jih bomo izdelali iz odpadne plastike: plastenk, zamaškov, lončkov. Otroci se bodo na delavici na nevsiljiv način seznanili s problemom odpadne plastike, v potokih, rekah in morjih.

sobota, 14. februar 2026, ob 10:00
VSEM LJUDEM NIKOLI NE USTREŽEŠ , lutkovna predstava v izvedbi LG Bičikleta
3+, 30'
Naš osliček Bruno se strašno rad sprehaja sam, a to vznemirja prometnega policaja, ki skoraj napiše kazen njegovemu lastniku, dedku. Ko se Bruno odpravi na pot z vnučkom Tinetom na hrbtu in dedkom ob boku, se pa pritoži še babica Marinka. Mladeniču Maxu se zdi narobe, da je vnuk na sedlu, dedek pa pešači. Veterinarka dr. Kobilica je vsa iz sebe, ko zagleda, da sta se naposled kar dva skobacala na osličkov hrbet. Tako vsi, dedek, vnuk in tudi osliček Bruno spoznajo, da vsem ljudem res ni moč ustreči!
V otroško lutkovno predstavo, polno glasbe in humorja, ustvarjalci ujamejo željo ljudi, da bi jim ugajali. Ritem in rimo pa predstavi dajejo navihani, hudomušni in radoživi rapovski glasbeni vložki našega bistroumnega oslička Bruna.

POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN PISANE MASKE , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na tokratnem srečanju si bomo najprej ogledali razstavo v Galeriji ŠKUC, ki nam bo v navdih za ustvarjanje na delavnici. Nato bomo ustvarjali pisane maske iz papirnatih krožnikov. Naučili se bomo, kako lahko iz preprostih materialov, ki jih imamo doma, ustvarimo maske medvedkov, zajčkov, levov ali kakšnega namišljenega bitja. Predvsem pa se bomo zabavali, družili ter razvijali svojo domišljijo in ustvarjalnost.

sobota, 21. februar 2026, ob 10:00
ROPOTALO – ŽLOBUDRALO , interaktivna glasbeno-lutkovna predstava in delavnica z Matejo Fi
2+, 40'
V glasbeni delavnici, predstavi in koncertu, mimogrede, vse troje bo tokrat v isti malhi, se bomo zavrteli ob glasbi, ki je v nas in okoli nas. Koliko je le zvokov, šumenja, zvenenja, goste tišine, drdranja in gostolenja! V potovanju nas bodo spremljale pesmi in zgodbe. V naših dlaneh bodo oživela glasbila in zvočila. Ustvarjali bomo tudi s svojimi glasovi in telesi. Tišina bo naša prijateljica iz katere se bo lahko rodila glasba. Zato popotujmo skupaj!
“Vsi mi smo glasba in glasba je v vsem.
V mojih dlaneh, v tvojih očeh,
pa v ceveh, celo v kosteh.
Poiščimo jo, prisluhnimo ji,
Ustvarimo jo, naj kar se zgodi!”

sobota, 28. februar 2026, ob 10:00
PRAVLJIČNO DRUŽENJE S TANJO, ZIBI IN JORO! , pravljica in gibalnica s Tanjo Matijašević
3+, 40'
Mogočna ježevka je topla, igriva pripoved o ježevki Jori, ki si silno želi postati spoštovana in najbolj močna žival v gozdu. Sprva verjame, da pomeni mogočnost imeti najbolj ostre bodice in mir pred vsemi prebivalci gozda; a ko se v njenem življenju pojavi živahna veverica Zibi, hitra, nagajiva in srčno radodarna, se začne Jorino razumevanje mogočnosti spreminjati.
Tanja Matijašević, vzgojiteljica, pravljičarka in improvizatorka, vam bo najprej dodobra predstavila prijateljstvo veverice Zibi in ježevke Jore ter vas kasneje povabila na gibalni izlet po stezi modre tišine, do trikotne skale in čarobnega drsališča. Prav tak izlet je nekoč Zibi pripravila Jori, da bi jo razveselila in ji razkazala, kako lep je gozd.

NA OBISKU: IVANA BAJEC ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
5+, 90'
Umetnico Ivano Bajec bomo obiskali v njenem ateljeju na Starem trgu. Umetnica nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter svoja zanimiva umetniška dela. Z njeno pomočjo bomo nato tudi sami ustvarjali slikarska dela ter eksperimentirali z različnimi materiali in tehnikami, ki nam jih bo umetnica podrobneje predstavila.
Ivana Bajec je umetnica mlajše generacije, ki ustvarja predvsem na področju slikarstva in risbe. Pri svojem umetniškem ustvarjanju daje prednost improvizaciji, eksperimentiranju in raziskovanju, njena platna pa pogosto delujejo kot slikarski dnevniki. Leta 2012 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi končala podiplomski študij. Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah in samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini.
Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.


Iskrena hvala vsem, ki nam omogočajo projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

Na Prešernov dan, 8. februarja , vas ob 13. uri lepo vabimo na brezplačno vodstvo po razstavi Čigavo telo je moje telo? . Srčno vabljene_, da se nam pridružite in skupaj z nami obeležite praznik slovenske kulture.
___________
Čigavo telo je moje telo?
Razstava študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
28. 1. 2026 - 25. 2. 2026
Mentorici_: doc. Emina Djukić, mentorica pri predmetu Fotografija V, smer fotografija, Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij, UL/ALUO; doc. mag Maja Smrekar, mentorica pri predmetu Kiparstvo V, Oddelek za kiparstvo, UL/ALUO
Kuratorska koordinatorica_: Vera Zalutskay
Sodelujoče študentke, sodelujoči študenti: Sara Ana Bogataj Dolinšek, Martin Dimitrov Spasovski, Tadej Dolinar, Hedda Johanna Charlotte Dönnges, Lara Frelih, Nina Kuharič, Rok Mlinar, Maj Perko, Katja Poštrak, Luisa Prokopová, Leo Samsa, Neža Turšič Šibenik, Jason Tilen Unterlehner, Ženja Vodnik, Johanka Vohnoutová
___________
Razstava Čigavo telo je moje telo? raziskuje telo kot dinamičen prostor izkustva, moči in pogajanj. Projekt, predstavljen skozi šest avtorskih del petnajstih študentk in študentov tretjega letnika dodiplomskega študija Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, odpira razmislek o telesni avtonomiji v sodobnih družbenih, političnih in tehnoloških kontekstih.
Razstava je zasnovana kot interdisciplinarno sodelovanje med oddelkoma za kiparstvo in fotografijo ter je nastala v okviru pedagoško-raziskovalnega procesa, ki v središče umetniškega izobraževanja postavlja kritično mišljenje in meddisciplinarno izmenjavo. Študentke in študenti telo ne obravnavajo več kot objekt reprezentacije, temveč kot subjekt, ki ga oblikujejo nadzor, regulacija, spomin in kolektivna izkušnja.
Dela obravnavajo telesne politike skozi vprašanja lastništva, emancipacije in odgovornosti ter raziskujejo, kako telo zaznamujejo državna oblast, ekonomski sistemi, digitalne in biomedicinske tehnologije ter medosebni odnosi. Namesto ponujanja dokončnih odgovorov razstava odpira telo kot procesualno polje nenehno spreminjajočih se odnosov.
Razvita skozi skupinsko raziskovanje, mentorska srečanja in odprte ateljejske formate razstava Čigavo telo je moje telo? razkriva potencial interdisciplinarnosti kot kritične umetniške metode ter potrjuje vlogo sodobne umetnosti kot orodja za refleksijo kompleksnosti sodobnosti.
___________
Več o razstavi ___________
Strokovni zunanji sodelavki: Andreja Rauch, Nika Erjavec
Zahvala: doc. Tejka Pezdirc, Matjaž Požar, Urša Marolt, Tilen Mihelič Kurent, Mateja Vidrajz, Žiga Gorišek, izr.prof. Peter Rauch, izr.prof. Peter Koštrun, Laboratorij Svetlobne Gverile.
Projekt je nastal v sodelovanju med Univerzo v Ljubljani / Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Galerijo Škuc. ___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Večer z Jeanom Cocteaujem
Ponedeljek, 9. 2. 2026, ob 19.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
VSTOP PROST
Lepo vabljene_ na predstavitev prevoda kratkega romana Jeana Cocteauja, Bela knjiga , in projekcijo njegovega filma Orfejeva oporoka.
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Odlomke na predstavitvi prevoda njegovega kratkega romana Bela knjiga iz leta 1928 bere igralec Maks Mihajlović : Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode, izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature.
Sledi projekcija Cocteaujevega filma Orfejeva oporoka, 1960, 77', čb, angl. pod.
Režija: Jean Cocteau. Igrajo: Jean Cocteau, Edouard Dermithe, Jean Marais, Pablo Picasso, Yul Brynner, Charles Aznavour …
Pesnik Jean Cocteau je izgubljen v času in prostoru. Bil je v 18. stoletju in se zdaj pojavlja v različnih trenutkih življenja profesorja Langevina. Profesor je izumil kroglo, ki potuje hitreje od svetlobe. Z njo ubije Cocteauja, ki se zbudi od mrtvih kot stari jaz, a še vedno ujet v prostoru med fantazijo in resničnostjo. V ciganskem taboru ženska reši fotografijo iz ognja. Na njej Cocteau prepozna Cégesteja iz svojega filma Orfej. Fotografijo raztrga na koščke in jo vrže v morje. Iz vode skoči Cégeste. Cocteauja pripelje pred komisijo, ki jo vodita Heurtebise in Princesa iz filma Orfej. Cocteau prizna, da je nenehno poskušal vstopiti v svet, ki ni njegov, v svet, ki presega meje človeka, in da je neposlušnost zanj kot religija. V krogu ruševin boginja Atena s kopjem ubije Cocteauja. Njegovi prijatelji se zberejo okoli trupla, a on vstane od mrtvih in odide po ozki cesti. Cégeste pride iz skale in ga potegne vanjo, ker ne pripadata življenju na zemlji.

Dogodek omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

S3E8 Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz …
https://open.spotify.com/episode/2MGDxFT9hveTi6RsYWlL4A?si=Fg8f1H4OScWHzl1eCJNqWQ&context=spotify%3Ashow%3A42jPBuiKPKt4FEkbIWN1Dj
Tanja Matijašević tokrat gosti Ano Štular, ki je svojo pesniško zbirko izdala se preden je opravila maturo. Ne motijo je mašila, nagovorila jo je pesniška zbirka Ane Pepelnik (Tehno). Ana Štular je vozačica, ki pravi, da se rada vozi v šolo in nazaj v domači Kranj, saj ta čas lahko izkoristi na različne načine. Drage molje in knjižne veše vabimo k poslušanju podkasta s talentirano pesnico frišne generacije, ki je napisala izjemno pesniško zbirko. Če povzamem misli moje prejšnje gostje Anje Zag Golob: “no, to pa je ena tistih prvencev na katerega je pesnica lahko ponosna.”

Asociacije: rumena rutka, švicarska banka in bralne navade
Časovni stroj: že v tretjem razredu je ugotovila, da so ji rime easy, po svojem prvencu je napisala že 300 novih pesmi
Jezikovni vozli: izokefalija, fijala
Leksikon: bazeni ali jezera, ali imaš domačo žival, če bi lahko šla na kavico s katerokoli osebo mrtvo ali živo, kdo bi ti bil?
Degustacija : I. Spanje bi žrtvovala za delo. ; 3, 1415926535; Nima smisla obstajat, če nismo najboljši,..
Priporočila: Cankar Na klancu, Ivan Tavčar - Visoška kronika, Slavenka Drakulić - Kot da me ni, Okus po moškem, Obtožena, J. Tannahilla -Izrekanja;
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Kunty horror show
13. 2. 2026, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
vstopnica 10 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
V House of Kunt, največji slovenski hiši kraljic in kraljev preobleke ter povezanih umetnic_kov, smo pripravili za vas nekaj prav intergalaktičnega, čisto znanstvenofantastičnega, pretresljivo strašnega, predvsem pa komičnega! Zavrtite se z nami v fabulozno kuntastičnem Time Warpu in zaužijte spektakularno vzdušje Kunty Horror Drag Showa!
The Kunty Horror Show spremlja zgodbo zaljubljenega para, Janet in Brada, ki naletita na ekscentrično skupino likov, vključno s kuntastično-bizarnim Frankenfurterjem. Njihova noč v zapuščeni graščini postane bizarna pustolovščina, polna glasbe, spolnosti in nenavadnih presenečenj, kot je rojstvo Frankenfurtjerjeve misteriozne pošasti. Skozi epski ples “Time Warp” se razvijejo nenavadni dogodki, ki odkrijejo skrivnosti bitij iz transplaneta Transilvania.

Dogodek poteka v okviru LUV festa. Več o LUV festu na povezavi .

Gospa Judit, monodrama
v februarju gostujemo v Berlinu:
v četrtek, 5. februarja 2026, ob 20.00 uri, v Kühlhaus Berlin
v petek, 6. februarja 2026, od 18.00 uri, v Kühlhaus Berlin, zaključena
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Espacio flamenco
Glasbeno-plesni koncert
Nedelja, 15. februar 2026, ob 20:30, Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana.
70 minut
Ples: Rubén García in Mitja Obed Kitara: Lola Yang Petje: Encarni Cortés
Vstopnice po 15€ (12€ dijaki/študenti/upokojenci) lahko kupite na blagajni kadarkoli v času odprtja galerije, lahko pa karto rezervirate na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.

Neobrzdan flamenko dveh moških plesalcev, vsak s svojo govorico telesa, a skupnim jezikom flamenka. Rubén García in Mitja Obed stopata na oder kot nepopisan list, ki ob improvizaciji dobiva svojo ostrino, plesalca pa se polastita scene ob zvokih rasguea. Nasproti moški plesni energiji stojita kitaristka Lola Yang in pevka Encarni Cortés. Lola ruši tabuje in posega v dolgo varovani teritorij flamenko kitare, ki je bila dolgo rezervirana za moške. Večer flamenka in dobre družbe.
BAILE (ples):
Rubén García , rojen v Albaceteju, se je izobraževal na Profesionalnem konservatoriju za ples José Antonio Ruiz. Pri osemnajstih letih je bil izbran v Centro Andaluz de Danza, kjer je svoje znanje izpopolnjeval pod vodstvom mojstrov, kot so Rubén Olmo, Miguel Ángel Corbacho, Rocío Coral in Ana María Bueno. Sodeloval je v plesni skupini Joséja Antonia Ruiza pri obnovi predstav Picasso in Invocaciones Flamencas v Istanbulu. Kot prejemnik štipendije Fundacije Cristina Heeren danes redno nastopa v osrednjih tablaosih Seville ter sodeluje na mednarodnih turnejah, med drugim v Združenem kraljestvu, Franciji, Turčiji in Združenih arabskih emiratih.
Mitja Obed je mednarodno uveljavljen plesalec s številnimi nagradami po festivalih. Avtor predstav Sedimenti, Entropija, Tišina glasi, Mati in hči, s katerimi je nastopal v Madridu, Sevilli, Ljubljani, Zagrebu, Štokholmu, Dunaju, Bukarešti in drugje po Evropi. Redno nastopa v tablao koncertih z različnimi zasedbami. Je vodja centra flamenka CoraViento, ki povezuje flamenko plesalce širše v regiji.
CANTE (petje):
Encarni Cortés , vrhunska cantaora je odraščala v družini, tesno povezani s flamenkom, kjer je že zelo zgodaj razvila naraven in instinktiven compás (ritem). Profesionalno se je izobraževala na Fundaciji Cristina Heeren pri mojstrih, kot so José de la Tomasa, Manuel Romero in Esperanza Fernández. Njena izrazna moč in talent sta ji odprla vrata številnih tablaov, peñ in festivalov. Kot celostna cantaora, tako v samostojnem petju kot v spremljavi plesa, izstopa po intenzivni in globoko ganljivi senzibilnosti.
TOQUE (kitara):
Lola Yang se je izobraževala na Nacionalnem konservatoriju v Toulonu in na Višjem konservatoriju v Sevilli, kjer je študirala pri mojstrih, kot so Claudio Camisassa, Francisco Bernier, Arnaud Dumond, David Vargas in Eduardo Rebollar. Znana je po svoji vsestranskosti med klasičnim in flamenko repertoarjem ter je nastopila na uglednih festivalih in prizoriščih, kot so Bienal de Sevilla, Festival de Jerez, Teatro Central in Peña Torres Macarena. Sodelovala je pri dokumentarnih filmih, televizijskih oddajah in snemanjih za MTV, trenutno pa je članica več flamenko in gledaliških skupin ter razvija tudi lastne avtorske projekte. Poleg tega deluje kot učiteljica kitare na šoli Colegio San Francisco de Paula.

K4 Roza
Sobota, 21. 2. 2026, 23.00-5.00, Klub K4, Lok4cija, Ljubljana.
Vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1210297.html
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Predprodaja: 12 € (mojekarte.si) Na vhodu: 15 €
K4 Roza odpira vrata noči, kjer se barve, telesa in zvok z utripom plesišča stapljajo v eno!
Na glavnem flooru bosta Anemagenta in Honey Dews vrteli popularno klubsko glasbo s poudarkom na house in disco selekciji. V vrhuncu klubske ekstaze bodo večer dodatno razgreli naši go-go plesalci – specialisti za presežke telesne ekspresije in neustavljivo plesno energijo.
Na drugem flooru vajeti prevzameta Glorex in Pholia , šprinterki za mešalko in protagonistki serialke Lekker, ki že nekaj časa trese Klub K4, ter soustvarjalki Double Date v Gala hali. Njuna selekcija temelji na dinamiki in žanrski razprtosti – od techna, hardbounca, trancea in breakbeata do občasnega baile funka, eurodancea in ghetto techa.
Bleščice, švic in kaos – K4 Roza. Energija brez omejitev.
Arena:
Honey Dews anemagenta go-go boys
Bar:
Glorex Pholia https://soundcloud.com/lekker-509049400/tracks

Oblikovanje: Jakob Golob

KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale K4: 12€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: mojekarte.si
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com