K V I R O P I S J E
X V I I
Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA
- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA
- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.
ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
M A D Ž A R S K A
A N T I - L G B T +
Z A K O N O D A J A
Madžarska anti-LGBTI+ zakonodaja v nasprotju z vrednotami Evropske unije
Ljubljana, 22. 4. 2026
Sodišče Evropske unije je včeraj razsodilo, da madžarski zakon, ki naj bi bil namenjen zaščiti otrok, v resnici prepoveduje dostop do LGBTI+ vsebin ter dodatno stigmatizira necisspolne in neheteroseksualne osebe. S tem krši evropsko pravo in nasprotuje vrednotam spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in spoštovanja človekovih pravic, na katerih temelji Evropska unija.
Sodišče je ugotovilo, da je Madžarska z obravnavanjem LGBTI+ oseb kot grožnjo in neutemeljenim povezovanjem s pedofilijo kršila več pravic LGBTI+ oseb, zagotovljenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravicami do človekovega dostojanstva, prepovedi diskriminacije ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sporni zakon je pretirano posegel tudi v svobodo opravljanja in prejemanja storitev, saj je dajanje prednosti nekaterim spolnim identitetam in usmerjenostim v škodo drugih diskriminatorno in v EU prepovedano.
Nadalje je sodišče zavzelo stališče, da je madžarski anti-LGBTI+ zakon v nasprotju s samo identiteto EU, saj z diskriminatornimi ukrepi resno posega v pravice LGBTI+ oseb. Sodba je prelomna, saj je sodišče prvič samostojno uporabilo 2. člen Pogodbe o EU, temeljnega pravnega akta, ki Unijo vzpostavlja kot pluralistično, nediskriminatorno družbo, v kateri se spoštuje pravice manjšin. Anti-LGBTI+ zakon je leta 2021 sprejela vlada Viktorja Orbána, uradno z namenom zaščite mladoletnikov. Sodba pošilja signal novemu madžarskemu premierju Petru Magyarju in drugim evropskim voditeljem, da sistematična diskriminacija LGBTI+ oseb pod krinko varstva otrok ni sprejemljiva, in nosi posledice.
Podobni poskusi kriminalizacije izobraževanja o spolni identiteti se redno pojavljajo tudi pred slovenskim zakonodajalcem. Zdaj ni več dvoma, da je prepoved vsebin, s katerimi se prikazuje neskladnost osebne identitete s spolom pripisanemu ob rojstvu ali z normativno spolno usmerjenostjo, nedopustna in v jasnem nasprotju z evropskim pravom.
Preberite več ...
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
preberite več
S K U P I N A
N A Š
K L U B
V A B I L O
Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.
preberite več
Z G O D B E
K I
G R A D I J O
S K U P N O S T
Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?
Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.
Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje
preberite več
