23. večer LGBT+ poezije in proze
23. 4. 2026 se bo ob 20. uri v Galeriji Škuc že 23. leto zapored odvilo branje kvir literature. Tako kot lani tudi letos prav na Noč knjige . Tokrat s povezovalcem_ko presenečenja. Vabljene_i!
Zbiranje prijav na branje je v teku. Če ste tudi vi kvir pisec_ka in bi želeli sodelovati, se lahko na branje prijavite do ponedeljka, 6. 4. 2026, na e-naslov veronika.razpotnik@gmail.com .

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Drugi poskus ljubljanskega pesniškega festivala
21.–28. 3. 2026
8 dni, 11 prostorov, 11 dogodkov in maratonsko branje
SOB, 21. 3.: 11. Ljubljanski pesniški maraton / več lokacij
Poslušaš poezijo? Jo pišeš, urejaš, prevajaš in/ali bereš na ves glas?
Prijavi se na ljubljanski pesniški maraton, ki ga organiziramo ob svetovnem dnevu poezije v soboto, 21. 3. 2026 in deli nekaj svojih pesmi! Izpolni prijavnico in napiši, kateri dan, ob kateri uri in na kateri lokaciji bi rad_a nastopil_a: https://forms.gle/FRcwPRYKdTmqo6ag7
Časa za nastop imaš 7 minut, če pa bo za določeno lokacijo več zanimanja, bomo nastope najprej skrajšali na 5 ali na 3 minute.
R A Z P O R E D 10.00-12.30 Vodnikova domačija 13.00-15.30 Center za poezijo Tomaža Šalamuna 16.00-18.30 LUDa knjigarna 19.00-21.30 Monokel
Alja Adam
Aimée Lévesque
Lidija Pirc
Emilija Vučićević
Klemen Jelinčič Boeta
Enej Sečki
Neja Repe
Timotej Novaković
Sara Fabjan
Zlatko Kraljić
Gregor Kraljić
Urška Kramberger
Jerneja Vrabič
Ana Lokovšek
Nataša Gaši
22.00-00.00 ŠKUC
Neža Vilhelm
Matej Krajnc
Aljaž Glaser
Nejc Pohar
Jernej Županič
Ksenija Medved
Lenart Sušnik
Iztok Osojnik
Kristina Celestin
Veronika Razpotnik
Nežka Struc
Dejan Koban
21. marec je razglašen za svetovni dan poezije in takrat v Ljubljani že dobro desetletje na različnih lokacijah poteka branje poezije. Na branju se običajno zvrsti več kot sto nastopajočih, nanj se lahko prijavi kdorkoli in bere izključno svoje avtorske pesmi.
Tudi letos po pesniški maraton spremljala pop-up knjigarna s pesniškimi zbirkami, ki jo organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Za dodatne informacije smo na voljo na zalozba.crna.skrinjica@gmail.com .
Povej in prepošlji naprej, hvala! *** Ljubljanski pesniški maraton so omogočili pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, zavod Divja misel, Center za poezijo Tomaža Šalamuna, LUDa knjigarna, Monokel, ŠKUC in založba Črna skrinjica. *** Dogodek je del programa Drugega poskusa ljubljanskega festivala poezije, ki se bo v različnih prostorih v Ljubljani odvil med 21. in 28. marcem.
Festival na pobudo Dejana Kobana in Nežke Struc s partnerji, koproducenti in soorganizatorji pripravlja pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Program sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

četrtek, 19. 3. 2026, ob 18. uri
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Vesna Lemaić.
prijave: info@skuc.org
Vabimo vas na bralni klub, na katerem bomo tokrat brali romana Obraz , avtorice Vesne Lemaić, ki se nam bo tudi pridružila.
O knjigi:
Junakinja romana je Bruna, ki se ne znajde dobro v družbi sfabriciranega videza. Preganja jo strah pred izgubo identitete in doma. Svoje telo občuti kot razsrediščeno, obraz kot nekaj, kar je ne predstavlja, kar se ji vsiljuje, kar uhaja izpod nadzora. Zdi se ji, da ne pripada več sama sebi. Ali je vanjo seglo nekaj tujega iz somraka ali gre za posledice socialne stiske? Protislovja se množijo. A stvari niso take, kot se zdijo. Bruna mogoče ne izgublja stika s sabo, ampak ga poglablja. Pripoved skozi podobe in prostore obrobnosti razpira vpogled v realnost sodobne družbe.
O avtorici:
Vesna Lemaić je uveljavljena slovenska pisateljica, urednica in publicistka. Avtorica več kratkoproznih zbirk in romanov, v katerih obravnava vprašanja družbenih neenakosti, razrednih razlik in intimnih identitet. Njena dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v tuje jezike. Aktivno sodeluje v literarnem življenju doma in v mednarodnem prostoru.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Četrtek, 12. 3. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
TOKRAT v sodelovanju z Društvom Fršlus, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja in opolnomočenja LGBTQIA+ (LGBT+) oseb v Pomurju ter ozaveščanja in informiranja o LGBT+ tematikah med LGBT+ skupnostjo in širšim prebivalstvom. Fršlus stremi k vključevanju vseh starostnih skupin v njihove projekte, pri čemer se osredotočajo predvsem na mlade LGBT+ osebe ter osebe, ki so del LGBT+ in romske skupnosti. Pomembna veja njihovega društva je vključevanje romske tematike, kjer si prizadevajo za dvig ozaveščenosti o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
VABIMO VAS, da se s svojim pisanjem, ki kvirovsko tematizira Prekmurje in_ali romsko izkušnjo, prijavite na branje s prijavnico na povezavi.
Potrjene_e gostje_i pa so trenutno: Marcel Baranja , Suzana Tratnik , Bujta Diva in Sandi Horvat .
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Finančna podpora Društva Fršlus: Ministrstvo za kulturo.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Večer s Chantal Akerman
Sreda, 11. marec, ob 19. uri, Galerija Škuc.
Predstavili bomo prevod njene avtobiografske knjige Moja mama se smeje , sledila bo projekcija njenega filma Annini zmenki (1978, 127 minut).
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.

Annini zmenki (1978, 127 minut)
Anne Silver, belgijska filmska ustvarjalka, potuje po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, da bi promovirala svoj nov film. Na poti srečuje neznance, prijatelje, nekdanje ljubezni in družinske člane, ves čas pa prečka izolirano in vse bolj homogeno Zahodno Evropo. Med ljudmi, ki jih sreča, je tudi njena lastna mati, s katero se pogovarja o tem, kako se je zaljubila v Italijanko. Na koncu se vrne v svoje stanovanje in posluša sporočila na telefonskem odzivniku, sama kot vedno. Kličejo različni prijatelji in/ali ljubezni, ki izražajo frustracije zaradi njene nedosegljivosti, pa tudi menedžer, ki hoče, da se pojavi na vseh svojih promocijskih nastopih. Zadnje sporočilo je od njene ljubice, ki sprašuje, kje je. Anne nikogar ne pokliče nazaj.

Dogodek omogočata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo.