četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

O'živela knjiga je spremljevalni program 33. literarno-glasbenega festivala Živa književnost pred Galerijo Škuc, če dežuje, v prostorih galerije.
PROGRAM
petek, 12. 6., ob 18.00
Bukla in dober knjižni tek, gledališka predstava, Eci Peci
5+, 30'
Slastna kot Bonbon, okrogla kot Balon in težka kot Beton. Ona je Bukla Kuhla, domača kuharska knjiga. Polna je slastnih receptov, a njeni dnevi so prazni. Nekega večera ob svoji knjižni stranici spozna vitki priročnik … Vitek kot špaget! Skozi nerodne knjižne, ljubezenske, kuharske in telovadne prigode se v predstavi kreativnega gledališča ECI PECI zavemo, da na svetu res nismo vsi za vse, a vsak za nekaj je. No, pa dober knjižni tek!

Pravljično druženje z Mašo Ogrizek in Mihom Ha , predstavitev stripa Grozna šola
Strašen strip , ustvarjalna delavnica stripa, vodi Miha Ha
Vabljeni, da spoznate avtorja stripa Grozna šola, scenaristko Mašo Ogrizek in striparja Miho Haja. Maša nam bo predstavila glavne junake in njihove dogodivščine, Miha pa jih bo narisal. Zaupali jima boste lahko, kaj bi vi začarali, če bi imeli čarobno paličico. Morda bo prav vaša ideja pristala v eni od naslednjih knjig!
Pogovoru bo sledila ustvarjalna delavnica, na kateri bo vsak od vas narisal nekaj sličic na "neskončni" strip, ki ga bomo ustvarjali skupaj. Za spomin boste prejeli pobarvanko z liki iz Grozne šole in podpis obeh avtorjev. Pridite, strašno fino se bomo imeli!
Maša Ogrizek (1973) je mladinska pisateljica, ki se zadnja leta posveča predvsem stripu. Mladi bralci dobro poznajo stripovsko serijo Luka iz bloka, ki jo ustvarjata skupaj z Mihom Hajem; doslej so pri založbi MIŠ izšle tri knjige iz te serije. Z Mihom ustvarjata tudi stripovsko serijo Grozna šola, ki že štiri leta redno izhaja v reviji Ciciban; dve nadaljevanji sta izšli tudi v knjižni obliki (MKZ, 2025 in 2026). Maša pa ne sodeluje le z Mihom. S striparjem Ivanom Mitrevskim sta skupaj ustvarila strip Riba na suhem (KUD Sodobnost International, 2025), z Manco Krošelj pa Lažninko (ZTT, 2025), ki je lani prejela nagrada Zlatirepec za najboljši strip za otroke in mlade. Z Doro Kaštrun pa sta združili moči za stripovsko serijo Detektivska agencija ŠAPA, ki redno izhaja v reviji Galeb, nedavno pa je izšla tudi v knjižni obliki (MIŠ založba, 2026). Leta 2023 je skupaj z Ivanom Mitrevskim prevzela urejanje otroške revije Galeb. Živi in ustvarja v Mariboru.
Miha Hančič (1986) je diplomiral 2012 na PEF Ljubljani, s temo avtorskega stripa. Svoja dela objavlja v revijah Stripburger, Galeb, Ciciban, Cicido in Mavrica. V zadnjem času največ sodeluje s pisateljico Mašo Ogrizek, skupaj ustvarjata svet Koko Krišne in njene tete Koko Dajse, ter stripovski seriji Luka iz bloka in Grozna šola. Skupaj z Ramom Cunta je 2021 pri založbi VigeVageKnjige izdal strip Tik je šel v gozd po drva. Za izdana dela je prejel znak zlata hruška. Strip Tik je šel v gozd po drva je prejel priznanje za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo. Kartonka na kokolesih (Maša Ogrizek) je bila lani uvrščena na častno listo IBBY Europe 2025. Živi in ustvarja na Gozdu.

sobota, 13. 6., ob 18.00
Kovčekteta na obisku , interaktivna glasbena predstava, Mateje Fi
3+, 30'
Vključujoča glasbena predstava, v kateri izvajalka skozi igro predstavi izvirna glasbila in zvočila, poje različne ljudske in avtorske pesmi in pripoveduje zanimive zgodbe ter dogodivščine s svojih poti po različnih deželah in pokrajinah sveta in Slovenije.
Njeni kovčki so polni presenečenj. Od pripovedi in povedk do najnenavadnejših glasbil. Celo kakšna zverinica se kdaj pritihotapi v katerega njenih kovčkov, iz katerih skočijo tudi pesmi, ptice, zvok parnika in še marsikaj.
Kovčekteta otroke spodbudi, da je glasba doma povsod in da v sebi vsak od nas nosi svojo pesem. Poslušalci dobijo ideje za samostojno domačo izdelavo preprostih glasbil. Aktivno so vključeni v razvoj predstave, jo dopolnjujejo, ustvarjajo zvočna vzdušja, nekateri preizkusijo izvirna glasbila iz vsakdanjih predmetov in ostale inštrumente, ki jih izvajalka pripelje s seboj. Spoznajo in občutijo, da sta njihovo telo in glas prvovrstna inštrumenta, ki lahko zaživita kot valujoče morje, ritem bobnov, ki jih udarjajo gusarji ali nežna pomladna rosa, ki poji prve metulje.
Ljudske in Matejine avtorske pesmi, ki bodrijo duha, vlivajo pogum, kličejo v pustolovščine in osvetljujejo lepote bivanja.

Na obisku: Danilo Milovanović ,obisk ateljeja inlikovna ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
V okviru projekta Na obisku tokrat gremo obiskati umetnika Danila Milovanovića (DNLM) v njegovem ateljeju na AKC Metelkova mesto. Umetnik nam bo najprej razkazal svoj delovni prostor ter predstavil svojo umetniško prakso, ki močno temelji na intervencijah v javnem prostoru ter aktivizmu. Sledila bo kratka ustvarjalna delavnica, ki se bo navezala na umetniško prakso umetnika.
Danilo Milovanović (1992, Banja Luka, BiH) je interdisciplinarni umetnik, ki živi v Ljubljani. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi na akademiji UMPRUM v Pragi, kjer je bil na študentski izmenjavi. DNLM je bil večkrat nominiranec za nagrado OHO, leta 2020 pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2019 do leta 2021 je bil rezident v Švicariji (MGLC) v Ljubljani. Trenutno ustvarja v AKC Metelkova mesto. Med drugim se je predstavil v galerijah Aksioma, Tobačna 001 in Škuc v Ljubljani, MMSU-u na Reki, Miklovi hiši v Ribnici, na EC1 24H v Kopenhagnu, festivalu Begehungen v Chemnitzu, BienalSur v Montevideu, v sklopu Katowice Miasto Ogrodow v Katovicah, na EU expoju v Tel Avivu in v Pražarni AB3 v Pragi.

nedelja, 14. 6., ob 18.00
Zverinice iz Rezije , lutkovna predstava, LG Zapik
3+, 35'
Iz bogatega nabora rezijanskih pravljic, ki jih je zapisal Milko Matičetov, smo izbrali tisto o botri lisičici, ki se ji v hišico vseli grozna Grdina. To, da noče ven, je težava, okrog katere se vse vrti. Gre za prvo predstavo Gledališča Zapik in je na sporedu nepretrgoma že od leta 1993. Predstavo spremljata Ta pustawa in Ta medvedawa vižica, ki ju Igor in Jelena igrata na citiro in bunkulo.

Dežela levov , ustvarjalna delavnica, vodita Simon Drofelnik in Mateja Herbst , KUD Galerija C.C.U.
Na ustvarjalnici bomo z recikliranjem lepenke, po navdihu najljubših slikanic, izdelovali unikatne lutke levov, tigrov, mačk in njihovih bližnjih ter daljnih sorodnikov.

ponedeljek, 15. 6., ob 18.00
Dva zmerjavca , lutkovna predstava, LG Bičikleta
3+, 30'
Globoko v deželi, nekje na hribčku kraj gozda je stala hišica, v kateri sta živela dva bratca. In ta fanta sta se dan za dnem, vedno in ob vsaki priložnosti zmerjala; ti si kozel, ti pa osel, ti tele, ti pa no-so-rog, polh na bukvi … Vse dokler ju na njunem domu niso obiskale večkrat klicane živali. Ena za drugo so se zvrstile in do zadnje špranje napolnile že docela majavo hiško. Lahko si mislite, da je nastala taka gneča, da sta še bratca zmerjavca morala ven na mraz, na drevo, v gosto meglo …

Leporela , ustvarjalna delavnica,vodi Petra Gosenca , Društvo GUMB
Na delavnici bomo iz raznolikih papirjev ustvarili kratke in dolge, ozke in široke zgibanke. Na njih bomo s svinčniki, zbarvicami in voščenkami narisali serijo risb. Nastale bodo v harmoniko zgibane knjižice – leporela.

Zinkubator , skupinsko ustvarjanje zinov, vodi Miha Perne
Zini so knjižice, ki nastajajo z nizkimi stroški v majhnih nakladah. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, tako tudi med ljubitelji punka kot tudi znanstvene fantastike. Še danes so zini popularna oblika umetniškega izražanja.
Na delavnici izvemo, kako lahko sami naredimo svoj zin; skupaj torej rišemo, pišemo, delamo kolaže in fotokopiramo svoje misli in ideje. Nastane skupinski zin, vsak udeleženec pa dobi svoj izvod.
Risarske veščine niso predpogoj za udeležbo.
Delavnica je sicer namenjena mladim, vendar so na njej dobrodošle prav vse generacije.
torek, 16. 6., ob 18.00
Pravljično druženje z Matejo Gomboc in Manco Krošelj , predstavitev knjige Stric pes , pogovor vodi Špela Setničar
Kosmati prijatelji , likovna ustvarjalna delavnica, vodi Manca Krošelj
Mateja Gomboc in Manca Krošelj nam bosta zaupali, kako je nastajala knjiga Stric pes (ZTT, 2025). Je bil navdih za nenavadnega strica psa, ki zna spretno vrteti tako jeziček kot kuhalnico, resničen pes ali nemara kakšen drug družinski član? Kakšne (pasje) modrosti je Mak naučil dečka Lana? In kakšne kuharske recepte je sestavil zanj?
Pogovoru bo sledila ustvarjalna delavnica, na kateri boste skupaj z Manco risali kosmate prijatelje s človeškimi lastnostmi. Kašni bi bili videti in kaj bi nam povedali, če bi lahko govorili? Na delavnico vabljeni tudi tete, strici in ostali kosmatinci, ki nam bodo služili kot navdih. A le takšni, ki se znajo lepo obnašati.
Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka in publicistka. Piše tako za otroke kot za odrasle, doslej sedemnajst knjig za otroke in mladostnike ter štiri za odrasle. Nagovarjajo jo vsakdanje, realistične teme, rada pa pobegne v fantazijski svet, do katerega je samo pol koraka. Blizu so ji otroci s svojo radoživo odprtostjo za življenje. Ne izogiba se tabuiziranim temam, ki spremljajo odraščanje mladih in življenje odraslih, kot je to razvidno v romanih Skrivnosti Neli Smrkolj, Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, Gorica in Preveč zvezd, še bolj pa v zbirkah kratke proze.
V knjigah za otroke pa si rada privošči nagajivost. Kar odprite knjige Maks, Vse živali družine Cmok, Sposojena babica Štefi in Stric pes, ki so ga bralci Galeba navdušeno brali, tako da je našel pot v knjigo.
Manca Krošelj (1990), po izobrazbi magistrica inženirka krajinske arhitekture, je od leta 2023 samozaposlena v kulturi kot ilustratorka. V ilustraciji rada raziskuje raznolikost pripovedništva, medija in tehnik. Področja njenega dela so raznolika: časopisna ilustracija (Dnevnikova priloga Objektiv, Večerova priloga V Soboto), vizualno opremljanje strokovnih in znanstvenih vsebin (Univerza v Ljubljani, Inštitut za politike prostora), ilustracija leposlovnih vsebin, predvsem za otroke in mladostnike (Galeb, Ciciban, Moj planet). Stripe objavlja samostojno ali skupaj z Mašo Ogrizek (Galeb, Stripburger). Leta 2022 je prejela nagrado beograjskega festivala ilustracije Ilustrofest za ilustracije, objavljene v reviji Razpotja. Živi in dela v Ljubljani s psičko Oto pod mizo.

sreda, 17. 6., ob 18.00
1001 pravljica , lutkovna predstava v izvedbi LG Tri in lutkovne skupine Bobek
3+, 35'
Ksenija in Mateja najdeta knjigo 1001 pravljica. Skupaj z junakoma, to je pridno deklico, ki jo mama pošlje k babici in nagajivim dečkom, ki se najraje potepa po gozdu, se odpravita skozi pravljični labirint. V vrtincu znanih zgodb se pravljična junaka spopadeta z najrazličnejšimi ovirami. Z vztrajnostjo, s pogumom in z medsebojno pomočjo premagata vse preizkušnje. Ob tem pa spoznata, kaj pomeni imeti ob sebi prijatelja.

Dnevniki in skicirke , ustvarjalna delavnica,vodi Petra Gosenca , Društvo GUMB
Iz starih odsluženih zvezkov, revij in blaga bomo sestavljali povsem nove dnevnike in skicirke poljubnih velikosti in debelin. Opremili jih bomo s kolaži in z risbami ter jih s pomočjo vrvi zvezali v unikatne izdelke. Dovolj prostora pa bomo pustili tudi za vaše vtise in prebliske.

četrtek, 18. 6., ob 18.00
Kozlovska sodba v Višnji gori, interaktivna predstava, Teater Cizamo
3+, 30'
Klasična slovenska pravljica, uprizorjena na edinstven, komunikativen ulični način!
Revno popotno gledališče potuje od mesta do mesta, od trga do trga in uprizarja »neverjetne« gledališke spektakle.
Žal se je nekoč glamurozni potujoči teater, zaradi raznih umetniških in človeških tegob, skrčil samo na dve osebi. K spektaklom usmerjeni direktor je ostal sam, z nemim in ne preveč bistrim gledališkim slugo. Le-ta mora sedaj odigrati prav vse različne vloge, ki jih zahteva predstava, od požrešnega kozla pa nadalje … Khm, morda pa mu lahko pri izvedbi predstave pomagajo gledalci?
Na koncu bodo, z velikim veseljem, čisto vsi gledalci postali del predstave.
Za vse mlade po srcu!

Pravljično druženje z Žigo Koscem in Majo P. Kastelic , predstavitev knjige Na hribu je praprot , pogovor vodi Špela Setničar
Pravljična letala , ustvarjalna delavnica, vodi Maja P. Kastelic
Ilustratorka Maja Kastelic in pesnik Žiga Kosec nam bosta predstavila slikanici Na hribu je praprot in Sonček čez hribček gre. Slišali bomo kakšno pesmico in rešili kakšno uganko, pogovoru pa bo sledila kratka delavnica, v kateri bomo z ilustratorko risali, nato pa izdelke zgibali v papirna letala in jih spuščali po ulicah Stare Ljubljane.
Žiga Kosec (1985) je pesnik, ki od leta 2015 sodeluje z revijami Ciciban, Cicido in Galeb. Za
besedila v slikanici Na hribu je praprot je prejel Levstikovo nagrado, njegova slikanica 103 uganke, ki jo je ilustriral Peter Škerl, pa je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove.
Maja P. Kastelic (1981) je akademska slikarka in ilustratorka, ki je z avtorsko slikanico
Deček in hiša (MKZ 2015) navdušila bralce doma in po svetu. Prejela je priznanje in plaketo
Hinka Smrekarja, nagrado Kristine Brenkove in dvakrat Levstikovo nagrado – tudi za zadnjo
avtorsko slikanico Povabilo (MKZ 2025).

petek, 19. 6., ob 18.00
Ena bolha za pomoč , gledališka predstava, Zavod Frnikola
2+, 30'
Pravljičar Lovro je potujoči knjižni molj, ki obožuje knjige! Najraje prebira pravljice. Ste vedeli, da pravljice obstajajo že na tisoče let? Katera je pa vaša najljubša? Ob kitari in komični interakciji z občinstvom rešimo pravljični kviz, zapojemo in
zaplešemo ter s pomočjo lastne domišljije pozabimo na ekrane. Interaktivna predstava za otroke, ki na zelo zabaven način spodbuja domišljijo, igrivost, kreativnost, ter predvsem željo po branju in odkrivanju novih zgodb.

Na obisku: Marko Drpić, tipoRenesansa , vodeni ogled umetniškega ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
V okviru tokratnega srečanja Na obisku se odpravimo v studio tipoRenesansa in obiščemo Marka Drpića, tiskarja. Spoznamo njegovo staro tiskarno z nekaj tonami svinčenih in lesenih črk, stare tiskarske stroje ter delo ročnega stavca. Mojster nam bo pomagal, da tudi sami oblikujemo in si odtisnemo plakat. Studio TipoRenesansa je še zadnje mesto v Sloveniji, kjer lahko izkusimo, kako se je tiskalo, preden je postopek prevzela sodobna tehnologija.

Projekt so omogočili:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje in Oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Turizem Ljubljana, TipoRenesansa, Center za slovensko književnost, Okolje consulting, TAM-TAM, L'mit, ljubljanska mreža info točk, B&B Hotel Ljubljana Park, Slaščičarna Pri vodnjaku, Druga violina, Dana d.d., Reviji Ciciban in Cicido

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

S04E01 Ilinka Todorovski - Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo
povezava do podkasta: https://open.spotify.com/episode/3uJY4Q7b3VDTQd41QRapOg?si=5MiDHrq_QHuLsxVJGMDxJA
V Beli krajini sredi polj stoji letalo – Douglas C-47 Dakota. Kaj počne tam? Kakšne zgodbe skriva? Zgodovinsko skrivnost ene največjih evakuacij civilistov v tem delu Evrope razkriva tokratna gostja Tanje Matijašević v svoji knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo . Ilinka Todorovski se rada zapodi v arhive, saj ti zgodbam, ki jo spremljajo že od otroštva, dajejo širši kontekst. Tudi knjižna veša se je po njeni zaslugi navdušila nad zgodovino, saj takšne knjige dokazujejo, da ta ni le stvar brkatih mož na konjih.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945 predstavlja poglobljeno in skrbno dokumentirano raziskavo. S prepletom arhivskih virov in osebnih pričevanj preživelih ter njihovih potomcev avtorica pokaže, kako vojna ne oblikuje abstraktne zgodovine, temveč usode konkretnih ljudi – njihovih družin, želja, strahov in upanj.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.
Asociacije: od rdeče preko pice do srečanj
Časovni stroj: Ilinko zanimajo zgodbe in zgodovina. Knjige pri katerih je sodelovala pa jo “kar najdejo”, kot pravi.
Jezikovni vozli: kantonma
Leksikon: Vlak ali avto, Kje bi živela, Zvočne knjige, podkasti ali znanstvene oddaje?
Degustacija: Fančki so se najbolj v spomin btisnile domačinke v Kaštelih …
Priporočila: Suzana Tratnik - Škarje, Nora Verde - O ljubezni batinah in revoluciji, Jedrt Maležič - Bojne barve. Jacqueline Harpman; Jaz, ki nikoli nisem poznala moških
O avtorici:
Ilinka Todorovski
Novinarka, publicistka, avtorica in raziskovalka, ki je s svojim delom pomembno prispevak ohranjanju zgodovinskega spomina, dostojanstvu posameznic in posameznikov ter k uveljavljanju korektnega in odgovornega novinarstva v času porasta medijske propagande in političnih pritiskov. Med drugim je delovala kot dopisnica iz Zagreba za RTV Slovenija, urednica informativnih programov ter varuhinja pravic gledalk_cev in poslušalk_cev. Njeno delo zaznamujejo visoki profesionalni in etični standardi ter dosledno zagovarjanje pomena preverjenih dejstev, kritičnega razmišljanja in neodvisnega novinarskega dela. Njena novinarska in raziskovalna praksa pomembno prispeva k razumevanju zgodovine, medijske odgovornosti in družbene vloge novinarstva.
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:

31. Slovenski dnevi knjige | Besede za prihodnost
23. in 24. april 2026, Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana.
Slovenski dnevi knjige so osrednji vseslovenski knjižni festival, ki pod okriljem Društva slovenskih pisateljev vsako leto oživi Ljubljano ter številna partnerska mesta po Sloveniji in v zamejstvu. V središče postavljajo slovensko književnost kot prostor refleksije, domišljije in družbenega dialoga – spodbujajo bralno kulturo, omogočajo neposreden stik z avtorji in avtoricami ter izpostavljajo vrhunske dosežke sodobnega leposlovja. Z vsebinsko raznolikim programom, ki združuje aktualne tematske poudarke in širok spekter ustvarjalcev, festival povezuje literarne navdušence vseh generacij, avtorje, založnike in kulturne ustanove.
Letošnji, že 31. Slovenski dnevi knjige se vračajo v mesto – v njegov zgodovinski, simbolni in živi utrip – ter začenjajo novo festivalsko zgodbo. Po letih dogajanja na Vrtu Lili Novy na Tomšičevi ulici, kjer je sedež Društva slovenskih pisateljev, se festival seli bliže mestnemu središču, tja, kjer se prepletajo poti, srečanja in vsakdanji mestni tokovi. Hkrati je festival ponovno umeščen v april, ko so Slovenski dnevi knjige tradicionalno že potekali. Datum 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga je razglasil UNESCO, dodatno poudarja pomen knjige, branja in ustvarjalnosti kot temeljnih kulturnih vrednot.
Festival se bo 23. in 24. aprila odvijal v Križankah (Trg francoske revolucije 1), na Peklenskem dvorišču in v Viteški dvorani. Arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika prostoru daje posebno simbolno težo, ki ustvarja izjemno prizorišče za srečevanje literature, bralcev, založnikov in avtorjev v samem središču mesta. Na Peklenskem dvorišču bo med 15. in 21. uro potekal knjižni sejem z dvaintridesetimi založbami, medtem ko boste lahko v Viteški dvorani od 16. do 21. ure prisluhnili bogatemu programu z domačimi in mednarodnimi gosti, ki je razdeljen v pet sklopov: v žarišču, okrogla miza, razprava, pogled v zgodovino in pogovor s tujim avtorjem. V primeru slabega vremena se bo sejem preselil v notranjost Viteške dvorane. V soboto, 25. aprila, se festival podaja na pot: Literarni avtobus bo z avtoricami in avtorji odpotoval v Radovljico, Kranj in Vrbo ter literaturo tokrat ponesel na Gorenjsko.
Osrednja tema letošnjega festivala, Besede za prihodnost, odpira prostor razmisleka o vlogi literature v času hitrih družbenih, tehnoloških, okoljskih in drugih sprememb. Spodbuja premislek o tem, kako besede soustvarjajo prihodnost – kot nosilke idej, kritičnega mišljenja, empatije in družbene odgovornosti – ter kako lahko književnost in avtorji nagovarjajo izzive sodobnega sveta.
Na letošnjem festivalu bo predstavljena tudi Založba ŠKUC . Veseli bomo, če boste letošnje Slovenske dneve knjige soustvarjali z nami – kot živ prostor knjige, dialoga in skupnosti, umeščen v mesto in njegov vsakdan.
PROGRAM