20. – 27. november 2024, Muzeju novejše zgodovine v Celju, Prešernova ulica 17, Celje.
V Muzeju novejše zgodovine Celje bo od 20. do 27. novembra 2024 na ogled avdiorazstava "Predor rešitve – Tunel spasa", ki razkriva zgodbe osmih prič o izkušnjah prehajanja skozi znameniti predor pod sarajevskim letališčem. Ta predor, zgrajen med obleganjem Sarajeva, je v najhujših trenutkih vojne pomenil edino povezavo med obleganim mestom in svobodo.
Na avdiorazstavi bodo razstavljeni portreti pričevalcev, ki jih je med snemanjem radijske dokumentarne oddaje ustvaril fotograf Igor Husbašić.
Razstava prinaša pričevanja osmih posameznikov, ki iz svoje perspektive osvetljujejo pomen predora, ne samo kot preživetvene poti, ampak tudi kot simbola upanja, inovativnosti in človeške vzdržljivosti. Pričevalci so arhitektka Ena Kukić, kustosinja Belma Čuzović, kustos in mladoletni borec vojske Bosne in Hercegovine Edis Kolar, televizijski režiser Ismir Hero, učiteljica Indira Buljibašić, kopač predora Fuad Serdarević, kustos in športnik Midhat Karić ter arhitektka Selma Catović Hughes, katerih zgodbe so zajete z veliko občutljivosti in dokumentarističnega pristopa.
Razstava "Predor rešitve" nas opominja, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. Predor rešitve (Tunel B-D) ni bil le fizični prehod, ampak simbol neuklonljive volje do življenja.
Kot pravi režiser Alen Jelen: *"Vsaka zgodba iz predora nosi del naše skupne zgodovine. Ohranjanje teh zgodb je ključnega pomena za razumevanje preteklosti in graditev boljše prihodnosti."
Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela.
Avdiorazstava obsega čustvena in slikovita pričevanja osmih ljudi, katerih življenja so zaznamovana z vojno in predorom rešitve.
Ena Kukić: "Čakala sem, da prvič po dveh letih spet vidim očeta. Med hojo skozi predor mi je noga zdrsnila med lesene deske, mama pa je panično klicala na pomoč. Te občutke vlage in tesnobe bom nosila s seboj vse življenje."
Belma Čuzović: "… Moji prvi spomini na obleganje Sarajeva so prepleteni z vonjem vojne – vse je bilo povezano s pomanjkanjem, strahom in hkratnim iskanjem upanja pri ljudeh …"
Edis Kolar: "… Predor ni bil nikoli skrivnost, bil je rešilna bilka. Vsak prehod je bil tveganje, vendar za številne tudi edina možnost, da preživijo ..."
Indira Buljubašić: "… Ko sem prvič stopila v predor, noseča in z nahrbtnikom, polnim mesa in z bučo za moje starše, nisem čutila strahu. Vedela sem le, da moram naprej – življenje je bilo močnejše od nevarnosti ..."
Fuad Serdarević: "… Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi …«
Selma Čatović-Hughes: "… Ko smo med vojno kuhali iz droži, smo jedi poimenovali tako, da so nas spominjale na preteklost – ocvrte zrezke ali piščančja jetrca. To nas je ohranjalo povezane z življenjem, ki smo ga nekoč poznali …"
Ismir Hero: "… Pomlad 1992 je bila prelomna. Takrat sem spoznal, da se življenje ne bo nikoli več vrnilo v prejšnje tirnice. Ljudje, ki so prečkali predor, so vedeli, da nimajo druge izbire …"
Midhat Karić: "… Nikoli ne bom pozabil občutka, ko sem prvič prečkal predor. Voda je segala do kolen, moja glava je skoraj zadela tramove, a občutek, da grem proti življenju, je bil neizmerno močan …"
Na avdiorazstavi bo mogoče slišati tudi radijsko dokumentarno oddajo Predor rešitve, ki je nastala v produkciji Radia Slovenija – programa Ars, gledališča ŠKUC in muzeja Predor rešitve.
Ob odprtju razstave, **20. novembra ob 19-ih**, bo predstavljena tudi zvočna igra "Enosmerna vozovnica" nizozemskega avtorja Nicka Teunissna. Nastopila bosta igralca Tadej Pišek in Aleš Kranjec.
"Predor rešitve" je opomnik, kako pomembno je ohranjati zgodbe preživelih in jih postavljati v kontekst današnjih konfliktov. Kot pravi Indira Buljubašić: "Vojna ni uničila le mest, uničila je tudi sanje. A predor nas opominja, da obstaja pot naprej, tudi v najtemnejših časih."
Poleg razstave program Ars pripravlja pogovor, ta bo 26. novembra ob 17-ih. Pogovor bo osvetlil proces nastajanja dokumentarne oddaje in pomen ohranjanja tovrstnih zgodb v obdobju, ko se svet srečuje z novimi konflikti.
Avdiorazstava je brezplačna in odprta za vse obiskovalce Muzeja novejše zgodovine Celje. S seboj prinesite mobilni telefon in slušalke.
Organizatorji: Radio Slovenija – program Ars, ŠKUC gledališče, Muzej novejše zgodovine Celje
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo.
