Naročam se na e-novice
evropski teden testiranja
T E S T I R A J
Z D R A V I
P R E P R E Č I

Evropski teden testiranja: Spoznaj svoj status. Zaščiti sebe in druge!

V tednu od 18. do 25. 11. 2024 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze za hepatitis poteka Evropski teden testiranja na okužbo s HIV*, na spolno prenosljive okužbe in okužbi z virusoma hepatitisa B in C z geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči.«

Namen tedna testiranja je osveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb. Pobuda nas spodbuja, da preverjamo svoje zdravstveno stanje, še posebej, če smo se izpostavljali tveganju, da se okužimo s katerim od povzročiteljev teh okužb. Zdravstveno osebje spodbuja, da se pogosteje odloča za tovrstno testiranje pacientov. Zgodnje odkrivanje omenjenih okužb je namreč ključnega pomena za njihovo uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb med populacijo.

Če ste se kadarkoli izpostavili tveganju za okužbo, se čim prej testirajte. Testiranje je v Sloveniji dobro organizirano in enostavno dostopno:

Brezplačno zaupno testiranje na okužbe s HIV ter z virusoma hepatitisa B in C je na voljo pri izbranem osebnem zdravniku. To je najbolj priporočljiv način testiranja. 
Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 
Samoplačniško testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter sifilis je dostopno na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, Društvo Legebitra v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v drugih krajih po Sloveniji. Več informacij je na spletni strani Kaj iščeš.
Za spolne delavke/delavce, migrantke/te in uporabnice/ke drog je na voljo brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe v okviru projekta Expand, ki ga izvajajo Društvo Legebitra, Društvo Stigma, Slovenska Filantropija in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij
Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvajata v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. 

Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Testi za samotestiranje so na voljo v lekarnah. Pri samotestiranju je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov in zavedanje, da pozitiven rezultat testa ne pomeni vedno okužbe in negativen rezultat testa ne izključuje možnosti, da ste okuženi. V primeru pozitivnega rezultata pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ali v nekaterih drugih institucijah.

Kakšna so tveganja?

Okužba s HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjega prenosa okužbe. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe s HIV naprej na druge.

Tveganje za okužbo s HIV je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva pred okužbo s HIV je varno spolno vedenje, kot je na primer redna in dosledna uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Okužbo s HIV lahko dodatno preprečimo z zelo učinkovitima preventivnima metodama: z zaščito z zdravili pred izpostavitvijo (angleško Pre-Exposure Prophylaxis - PrEP ) in z zaščito z zdravili po izpostavitvi (angleško Post-Exposure Prophylaxis - PEP).

Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter in/ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo. Pogosto se prenaša z menjavo pribora med osebami, ki si injicirajo droge, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic, lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. 

V državah z nizkim zdravstvenim standardom je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli transfuzijo krvi ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa in popolno ozdravitev. V Sloveniji imajo največje tveganje za okužbo z virusom  hepatitisa C osebe, ki si injicirajo droge.

Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženega pribora za injiciranje drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in prebadanju kože ali sluznic in pri souporabi predmetov za osebno higieno med člani skupnega gospodinjstva. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. 

V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. Cepljenje priporočamo tudi vsem osebam, ki imajo večje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B. 

Spolno prenosljive okužbe so v Evropi v izrazitem porastu, zato je redna in dosledna uporaba kondoma izjemno pomembna. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato pogosto ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oziroma novorojenca.

Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Tudi v boju s tovrstnimi okužbami je še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in redna in dosledna uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), ki je od leta 2009 vključeno v nacionalni program cepljenja deklic, od leta 2021 pa tudi  dečkov.

Dodatne informacije

Več informacij o okužbah s HIV in virusi hepatitisa ter o spolno prenosljivih okužbah najdete na naslednjih spletnih povezavah:

ASPO (spletna aplikacija za informiranje o spolno prenosljivih okužbah),

HEP-Y  (spletna aplikacija za prepoznavanje in informiranje o virusnih hepatitisih),

- spletna stran o spolno prenosljivih okužbah

*HIV - virus človeške imunske pomanjkljivosti, angleško Human Immunodeficiency Virus